A: Stari grad
B: Kraški pojavi
C: Lešniški potok
E: Drevesne vrste
GOZDNI BONTON
Gozdni_bonton_2019_SLO_za_tisk_page_1
Gozdni_bonton_2019_SLO_za_tisk_page_2
STARI GRAD
Stari grad – tabla (1)_page_1
GOZDNE ŽIVALI
Živalski svet Gozdne učne poti (1) (3)_page_1
Potok Lešnica
Opis
Izvira na zahodnem delu Krškega hribovja, pod Hmeljniškim borštom, kjer se v povirno dolino steka več studencev. V zgornjem toku je dolina globoko vrezana v neprepustne laporne kamnine kredne starosti, potok pa dobi več pritokov z Grčevja. Dinamičen potok, ki je nekdaj gnal tri mline, oblikujejo številne brzice in tolmuni. Na mnogih mestih je opazno izločanje lehnjaka.
V spodnjem toku preide Lešnica na prepustne apnence. Pod Starim gradom je vrezala dobrih 300 metrov dolgo in 50 metrov globoko prebojno sotesko, s slikovitim nizom kaskad, brzic in tolmunov. Tu se vanj podzemsko steka potok z zakraselega pobočja Trške gore, ki ponika pod Črešnjicami. Pod sotesko se dolina razširi, tok umiri, potok pa v blagih meandrih steče do Krke.
Skocnik_s_tolmunom
Vrste dreves
Bukev
Bukev (Fagus sylvatica) je eno izmed najbolj razširjenih dreves v naših gozdovih. Če bi bili gozdovi povsem prepuščeni naravnemu razvoju, bi bukev predstavljala 58 % celotne lesne zaloge. Danes je njen delež okoli 29 %.
Bukev zraste do 40 m visoko in ima premer debla do enega metra. Posamezna drevesa lahko dosežejo večje dimenzije. Deblo ima sivo in gladko skorjo, na kateri so jasno vidni ostanki odpadlih vej.
Divja češnja
Zgodaj spomladi, ko drevesa ravno začenjajo odpirati popke, lahko pri gozdovih na pobočju že od daleč vidimo bele »otočke.« To je divja češnja (Prunus avium), drevesna znanilka pomladi. V domačih vrtovih gojimo njene plemenite sorte.
Divja češnja zraste do 25 m visoko in običajno ne preseže 0,8 m v premeru.
Gaber
V Sloveniji sta v gozdovih razširjena navadni gaber (Carpinus betulus) in črni gaber (Ostrya carpinifolia). V Istri in na Krasu je razširjen kraški gaber (Carpinus orientalis).
Navadni gaber zraste do 30 m visoko in doseže premer do 1 m. Deblo je običajno vzdolžno žlebasto. Skorja je gladka in srebrno siva. Listi so dolgi do 12 cm in široki do 5 cm z dvojno nažaganim robom.
Hrast
Pri nas je v gozdovih razširjenih pet različnih vrst hrastov: dob (Quercus robur), graden (Quercus petrea), puhasti hrast (Quercus pubescens), cer (Quercus cerris), črničevje ali črnika (Quercus ilex) in oplutnik (Quercus crenata). Najbolj razširjena sta dob in hrast, ki se pojavljata kot primes v listnatih in mešanih gozdovih.
Smreka
Smreka (Picea abies) je najbolj številčna drevesna vrsta pri nas. Nekoč ni bila tako razširjena in je poraščala le gorske predele in hladne doline. V drugi polovici 19. stoletja so jo začeli masovno saditi tudi drugod in danes porašča skoraj vso Slovenijo z izjemo suhega obalnega dela in močvirnatih delov.
Smreka zraste do 60 m visoko. Izjemna drevesa so še nekaj metrov višja. Deblo ima rdečkasto rjavo razdrapano skorjo. Brsti so dolgi do 6 mm. Iglice so dolge 1 do 2,5 cm in so na koncu ošiljene. Če primemo v roko vejo z iglicami, nas te zbadajo v dlan. Tako smreko tudi enostavno ločimo od jelke. Smrekove iglice so štirirobe.
Robinija
Robiniji (Robinia pseudoacacia) vse prepogosto rečemo napačno akacija ali neprava akacija (prevod dela latinskega imena – pseudoacacia) pa tudi bela akacija (zaradi belih cvetov). Čeprav skupaj z akacijami sodi v isto družino (metuljnice – Fabaceae), pa sta rodova povsem različna. Res pa je, da je robinija na videz nekoliko podobna nekaterim akacijam. Za razširjenost napačnega imena akacija imajo veliko zaslugo čebelarji, ki med robinije ponujajo kot akacijev med.
Duglazija
Duglazija je eno največjih dreves na zemlji, saj lahko zraste v višino do 75 m ali več. Porašča velike gozdove Severne Amerike, vse do Kanade, dobro pa uspeva tako v nižinah kot v višjih legah. Velja za zelo prilagodljivo drevo, najbolj pa uspeva v hladnih področjih z debelo plastjo prsti.
Deblo drevesa je ravno in okroglo, lubje pa je sprva sivo in gladko, kasneje pa postane rdeče-rjavo in razpoka. Izloča veliko smole, veje pa so v mladosti prekrite s puhom, ki kasneje odpade.
Leska
Navadna leska (Corylus avellana) je grm, ki nas konec poletja in na začetku jeseni razveseljuje s svojimi plodovi – lešniki. Ti se uporabljajo za pripravo različnih jedi, predvsem sladic. Lesko bomo najpogosteje našli ob gozdnem robu in na površinah v zaraščanju.
Navadna leska je grm, ki zraste do 8 m visoko. Je listopadni grm z močno razvejano in gosto krošnjo. Kjer se množično naseli, tvori neprehodne sestoje. Ima plitev koreninski sistem. Skorja je gladka in siva s številnimi belimi lenticelami. Listi so veliki 6 do 12 cm dolgi in široki.
Divji bezeg
V gozdovih na posekah in na gozdnem robu raste bližnji sorodnik črnega bezga. To je nekoliko nižji divji bezeg (Sambucus racemosa), ki ima značilno rdeče jagode. Te predstavljajo hrano številnim gozdnim živalim.
Divji bezeg raste po vsej Sloveniji, največ pa ga je v gorskem in subalpinskem pasu vse do 1700 m visoko. Najpogosteje je na gozdnih robovih, kjer so tla sveža, rahla in humozna. Zasadi se tudi na posekah, požariščih in ob širših gozdnih cestah.
Je do 3 metre visok zelo gost grm, ki ima zelo plitev in razvejan koreninski sistem. Bogato odganja iz korenin. Zaradi tega dobro varuje tla pred erozijo. Ima 10 do 25 cm dolge lihopernato sestavljene liste s 5 do 7 do 8 cm dolgimi lističi.
DIVJE ŽIVALI
Živalski svet Gozdne učne poti
Your content goes here. Edit or remove this text inline or in the module Content settings. You can also style every aspect of this content in the module Design settings and even apply custom CSS to this text in the module Advanced settings.
IGRA