Gozdne živali:
Srna je majhna vrsta iz družine jelenov. V križu je višja kot v plečih, kjer meri
63-67 cm. Repa praktično nima. Glava je, gledano s strani, trikotna. Oči in uhlji
so veliki. Dlaka je dolga, toga in krhka. Poleti je rdeče rjava, pozimi pa siva do
sivo rjava. Mladiči so v osnovi peščeno rjavi s črnimi in belimi pegami po
telesu. Pri starosti 6 tednov postajajo pege manj opazne, povsem pa izginejo
ob prvi menjavi dlake v oktobru. Samci (srnjaki) imajo na čelu kratko rogovje.
Popolno razvito je sestavljeno iz veje, na kateri sta poleg njenega zašiljenega
vrha še prednji in zadnji odrastek. Na dnu veje je t. i. roža, površina veje pa je
grbičava. Srnjačku zraste prvo rogovje že novembra ali decembra, februarja
pa mu odpade. Rogovje je kostna tvorba. Odraslemu srnjaku začne rasti
rogovje decembra, do konca marca ali aprila pa je že povsem razvito in
očiščeno. Odpade mu od septembra do novembra. Izjemoma zraste majhno
rogovje tudi stari srni. Odrasel srnjak tehta do 25 kg, srna nekoliko manj.
jazbec, divja svinja, kuna belica, veliki kljunač, bober, fazan, veverica, poljski zajec (iz Slovenije), lisica,
ROK (uvožen), tehta od 170 do 190kg visok od 154 do 155cm, modrook, prehranjuje se predvsem z babičinim štrudlom, živi v rdeči hiši pod šolo, kmalu se bo odselil na hrib daleč od šole. V prostem času se pol profesionalno ukvarja z igranjem otroške igre League of legends. Rad igra odbojko vendar se ob tem športu hitro razjezi. Pogosto se nahaja v gostilni pri Štefki, v kateri poje preveč palačink.
Gozdni bonton:
Grad:
Kraški pojavi:
LEŠNIŠKI POTOK
Opis
Izvira na zahodnem delu Krškega hribovja, pod Hmeljniškim borštom, kjer se v povirno dolino steka več studencev. V zgornjem toku je dolina globoko vrezana v neprepustne laporne kamnine kredne starosti, potok pa dobi več pritokov z Grčevja. Dinamičen potok, ki je nekdaj gnal tri mline, oblikujejo številne brzice in tolmuni. Na mnogih mestih je opazno izločanje lehnjaka.
V spodnjem toku preide Lešnica na prepustne apnence. Pod Starim gradom je vrezala dobrih 300 metrov dolgo in 50 metrov globoko prebojno sotesko, s slikovitim nizom kaskad, brzic in tolmunov. Tu se vanj podzemsko steka potok z zakraselega pobočja Trške gore, ki ponika pod Črešnjicami. Pod sotesko se dolina razširi, tok umiri, potok pa v blagih meandrih steče do Krke.
Hidrološki podatki
- dolžina potoka: 6,9 km
- prispevno območje: 9,1 km2
- izviri: nadmorska višina cca 450 m,
- izliv: nadmorska višina156 m
- povprečen padec: 4%
- srednja letna voda: 0,144 m3/s
- večletne visoke vode: preko 10 m3/s
Živi svet
Potok je pomemben kot habitat raka koščaka, izlivni del pa kot drstišče rib, še zlasti podusti. Hitremu vodnemu toku so se prilagodili rakci postranice in več vrst vodnih žuželk: enodnevnice, vrbnice in kačji pastirji, ki se skrivajo pod kamni. Ob potoku so pogoste dvoživke (navadni močerad) in plazilci (belouška, modras). Izlivni del občasno obišče vidra, med vodnimi pticami pa siva pastirica.
Stanje
Potok je naravno ohranjen, izjema je reguliran odsek pod avtocesto.
Zaradi obremenjenosti s pesticid in gnojili, so problematični pritoki z Grčevja.
V spodnjem toku so zabeleženi številni odvrženi odpadki.
V zadnjem obdobju potok v spodnjem toku pogosto presuši zaradi ponikanja.
Varstveni status
Celoten potok je opredeljen kot naravna vrednota državnega pomena.