Stari grad

Grad stoji na naravno zavarovanem obronku vrh strme brežine nad potokom lešnica. Grad se prvič omenja leta 1300 v povezavi z njegovimi lastniki Altenburgi. Jakob pl. Altenburg je leta 1350 prodal grad Ortenburžanom, za njimi so ga leta 1418 podedovali Celjani. Kot njihova vazala sta leta 1447 upravljala grad Jurij Scheyer in Peter Obračan, ki ga je istega leta tudi kupil. Med pomembnejšimi lastniki gradu je bila rodbina Breckerfeld. Janez Sigismund (1689-1760) je v svojih delih obravnaval Kranjsko z gospodarsko-upravnega, pravnega in genealoškega vidika. Zapustil je rokopise o kranjskih, štajerskih, koroških stanovih in plemičih, stvarni slovar štirih glavnih evropskih jezikov itd. Leksikograf in topograf Franc Anton Breckerfeld (1740-1806) je med drugim napisal Dopolnila k Valvasorjevi topografiji in topografijo Novega mesta. Sredi 19. stoletja so grad podedovali grofje Margheri di Commandona, ki so ga med obema vojnama podarili konventu usmiljenih bratov. Najstarejši del gradu predstavlja prvotno stolpasto jedro zgodnjegotske oblike (13. stoletje). V 14.-15. stoletju so k starejšemu stolpu prislonili stanovanjska poslopja, ki skupaj s kasnejšimi dozidavami oblikujejo arkadno dvorišče iz 16. stoletja. Leta 1632 so znotraj grajskega oboda uredili zgodnjebaročno kapelo, predelano v 30-ih letih 20. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil grad požgan in po njej delno obnovljen.

Jazbec

Opis
Jazbec je naša največja kuna. Njegova glava je koničasta, trup pa močan in zajeten. Okončine so mišičaste, kremplji na prstih dolgi. Glava je bela, prek oči in uhljev se vleče široka črna proga, ki se začne kak centimeter za smrčkom. Hrbet je siv, z rumenkastimi, rjavkastimi ali srebrnimi odtenki. Trebuh porašča redka črna dlaka. Rep je kratek in svetel. Teža je odvisna od količine shranjene tolšče, zato se med letom občutno spreminja. Izjemoma tehta tudi več kot 20 kg.

gozdni bonton

Lešniški potok