Gozdne živali Zajec Poljski zajec je značilen predstavnik svojega rodu. Hrbet je v
srednjem delu rjav. Ker so posamezne dlake tribarvne (spodaj svetlo
sive, v sredini črne in zgoraj rjave), na hrbtu prihaja do izraza tudi
črna barva. Na zadnjem delu hrbta so bolj izraženi sivi toni. Prsi in
boki so rdečkasto rjavi, trebuh pa povsem bel. Rep je zgoraj črn,
spodaj pa bel. Uhlji so na hrbtni strani beli, naprej uvihan rob pa
poraščajo kratke temne dlačice z rumenkastimi konicami. Notranjost
uhljev je svetla, bledo rumena in oker barve. V srednjem delu je črna
lisa, črno obrobljen pa je tudi vrh. Odrasel zajec tehta do 5 kg,
izjemoma več.
Divje svinje Divja svinja je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje. Zajetno telo
nosijo kratke in močne noge. Prsti so še štirje, vsi s parklji. Prednji del
telesa je posebno močan. Dolga, klinasta glava se postopno zožuje v
koničast rilec. Kratek rep se konča s čopom dlake. Oči so razmeroma
majhne, uhlji pa kratki, široki in pokončni. Telo pokriva močna ščetinasta
dlaka, ki je sivo rjava do temno rjava. Mladiči so svetlo rjavi, s temnimi
vzdolžnimi progami. Pri odraslih živalih so posamezne dlake tudi bele. Po
sredini hrbta je dlaka daljša, na trebuhu pa gostejša in volnata. Zobni niz
je bolj ali manj popoln, vsi zobje pa zrastejo v tretjem letu. Velike
podočnike, ki se izvihajo navzven, poznamo pod imenom čekani, ki so pri
samcih močnejši kot pri samicah. Kočniki imajo nizke krone in grbičave
površine
Bober Bober je bil pri nas v preteklosti splošno razširjen, žal pa sredi 18.
stoletja z lovom iztrebljen. Uspešna naselitev bavarskih bobrov l. 1996
na Hrvaško je omogočila vrnitev vrste tudi na naše ozemlje. Njegove
sledi prisotnosti lahko zaznamo vzdolž Drave, Mure, Krke, Kolpe in
nekaterih drugih slovenskih rek. Bober živi v in ob celinskih vodah
(jezerih, močvirjih, potokih in rekah). Stoječi vodni habitati (jezera,
ribniki) so za bobra ugodnejši kot reke. Za njegovo stalno prisotnost
na območju je ključno, da ima vodo in rastlinsko hrano na voljo skozi
vso leto.
Lisica Lisičino telo je vitko, na razmeroma kratkih nogah. Rep
je daljši od polovice trupa z glavo. Hrbet je navadno
rdečkasto rjav, trebuh pa umazano bel. V zimski dlaki
so izrazitejši sivi toni. Hrbtna stran uhljev je vedno črna,
konica repa pa bela. Samci so večji od samic. Odrasel
lisjak tehta do 10 kg
Gozdni bonton
STARI GRAD
KRAŠKI RELIEF
Proces, ki ustvarja za kras tipiène reliefne oblike, se imenuje kemièna erozija ali korozija. Korozija je proces raztapljanja apnenca. Poteka z
delovanjem padavinske vode, obogatene z ogljikovim dioksidom, na apnenec. Intenzivnost raztapljanja apnenca je moèno odvisna od èistosti in
razpokanosti kamnine ter od kolièine CO2, ki se ga voda nabere iz zraka, najveè pa v prsti.
Kraških pojavov ni brez vode in hkrati velja, da kras skoraj nima površinsko tekoèih voda. Zaradi prepustnosti apnenca so znaèilne specifiène
vodne razmere.Na robu kraškega sveta so pogosti kraški izviri.Vodo lahko zbira reka , ki oblikuje normalen reèni relief ali pa kraška reka,
imenovana ponikalnica.Ponikalnica je reka s kraškim izvirom, ki ponavadi teèe po neprepustni podlagi kraškega polja, na stiku z apnencem pa
ponikne oz. izgine v tla. To mesto imenujemo požiralnik, ponikev ali pa jamski ponor, èe voda izginja v jamo.
OŠ OTOÈEC
KRAŠKI RELIEF zavzema 1/4 površja Slovenije. Za njegov nastanek sta pomembna voda in apnenec. Glavni dejavnik preoblikovanja površja je
kemièno preperevanje. Loèimo površinske in podzemne kraške oblike, izmed katerih so najpogostejši: kraška polja, vrtaèe, uvale, škraplje, suhe
doline, ponori, brezna in kraške jame. Z jamarstvom se ukvarja speleologija. Slovenski matièni Kras je šolski primer krasa in je najznaèilnejši
svetovni kras z veèino svetovnih evidentiranih kraških pojavov. Po slovenskem Krasu se podobna pokrajina kjerkoli na svetu imenuje kras (angl.
carst, it.carso, nem. Karst…).
H2O + CO2 = H2CO3 CaCO3 Ca(HCO3)2
Grajska gozdna uèna pot leži na kraškem svetu
(Koèevski rog, Goteniški Snežnik, Gorjanci, Radoha), nizki dinarski kras (kraške planote in ravniki Suhe krajine, Temeniškega in Novomeškega
podolja, Bela krajina) ter predalpski osamljeni kras (Krško hribovje).
jugovzhodne Slovenije (Dolenjski kras), kjer se stikajo razlièni tipi krasa: visoki dinarski kras
Kraško površje Kras v Sloveniji Matièni Kras Kraška planota
Zanimiv kraški pojav so tudi lehnjakovi pragovi, ki so nastali tudi na Lešniškem potoku. Lehnjak je moèno porozna, lahka in luknjièava karbonatna
kamnina, ki nastaja v vodi in ob njej. Voda, ki teèe preko mahu na njem, odlaga apnenec, zaradi èesar s èasom mah okameni in se spremeni v
lehnjak.
Kraški izvir Kraško polje Požiralnik Lehnjakovi pragovi
Vrtaèa Suha dolina
Uvala
Proces raztapljanja apnenca