GOZDNI BONTON

Gozdni_bonton_2019_SLO_za_tisk_page_1

Gozdni_bonton_2019_SLO_za_tisk_page_2

STARI GRAD

Stari grad – tabla (1)_page_1

KRAŠKI POJAVI

Tabla kraški pojavi (1)_page_1

GOZDNE ŽIVALI

Živalski svet Gozdne učne poti (1) (3)_page_1

LEŠNIŠKI POTOK

Potok Lešnica

 

Opis

Izvira na zahodnem delu Krškega hribovja, pod Hmeljniškim borštom, kjer se v povirno dolino steka več studencev. V zgornjem toku je dolina globoko vrezana v neprepustne laporne kamnine kredne starosti, potok pa dobi več pritokov z Grčevja. Dinamičen potok, ki je nekdaj gnal tri mline, oblikujejo številne brzice in tolmuni. Na mnogih mestih je opazno izločanje lehnjaka.

 

V spodnjem toku preide Lešnica na prepustne apnence. Pod Starim gradom je vrezala dobrih 300  metrov dolgo in 50 metrov globoko prebojno sotesko, s slikovitim nizom kaskad, brzic in tolmunov. Tu se vanj podzemsko steka potok z zakraselega pobočja Trške gore, ki ponika pod Črešnjicami. Pod sotesko se dolina razširi, tok umiri, potok pa v blagih meandrih steče do Krke.

Hidrološki podatki

  • dolžina potoka: 6,9 km
  • prispevno območje: 9,1 km2
  • izviri: nadmorska višina cca 450 m,
  • izliv: nadmorska višina156 m
  • povprečen padec: 4%
  • srednja letna voda: 0,144 m3/s
  • večletne visoke vode: preko 10 m3/s

 

Živi svet

Potok je pomemben kot habitat raka koščaka, izlivni del pa kot drstišče rib, še zlasti podusti. Hitremu vodnemu toku so se prilagodili rakci postranice in več vrst vodnih žuželk: enodnevnice, vrbnice in kačji pastirji, ki se skrivajo pod kamni. Ob potoku so pogoste dvoživke (navadni močerad) in plazilci (belouška, modras). Izlivni del občasno obišče vidra, med vodnimi pticami pa siva pastirica.

 

Stanje

Potok je naravno ohranjen, izjema je reguliran odsek pod avtocesto.

Zaradi obremenjenosti s pesticid in gnojili, so problematični pritoki z Grčevja.

V spodnjem toku so zabeleženi številni odvrženi odpadki.

V zadnjem obdobju potok v spodnjem toku pogosto presuši zaradi ponikanja.

 

Varstveni status

Celoten potok je opredeljen kot naravna vrednota državnega pomena.

 

 

Priloge:

  • Karta 1: Potoka Lešnica s pritoki, 1:20000
  • Karta 2: Učna pot, 1:3000
  • Foto 1a: V soteski pod gradom je slikovit niz kaskad in brzic
  • Foto 1b:
  • Foto 2: Rak koščak. Ustreza mu hladna in hitro tekoča voda zgornjega in srednjega toka Lešnice. Preko dne se skriva pod kamni v tolmunih ali v obrežnih luknjah – račinah, ponoči pa išče hrano: alge, odmrle rastline, vodne žuželke, mehkužce, ikre, mrtve ribe. Pozimi se aktivnost vode zmanjša. Parijo se jeseni. Samice nosijo jajčeca na zadku do pomladi, ko se izležejo mladiči. Med rastjo se večkrat levijo. Zrastejo do 10 cm. Prve od petih parov hodilnih nog so preobražene v škarje za prijemanje hrane in obrambo.
  • Foto 3: Navadni močerad, pogosta dvoživka ob potoku

 

  • Foto 4: Modras v skalnem pobočje pod gradom

 

Skocnik_s_tolmunom

Potok_Lešnica_4_1600 (1)

DREVESNE VRSTE

SMREKA

Smreka je najbolj številčna drevesna vrsta pri nas. Nekoč ni bila tako razširjena in je poraščala le gorske predele in hladne doline. V drugi polovici 19. stoletja so jo začeli masovno saditi tudi drugod in danes porašča skoraj vso Slovenijo z izjemo suhega obalnega dela in močvirnatih delov Panonske nižine. V lesni zalogi naših gozdov ima okoli 32 % delež.

BUKEV

Bukev je eno izmed najbolj razširjenih dreves v naših gozdovih. Če bi bili gozdovi povsem prepuščeni naravnemu razvoju, bi bukev predstavljala 58 % celotne lesne zaloge. Danes je njen delež okoli 29 %.

DIVJA ČEŠNJA

Zgodaj spomladi, ko drevesa ravno začenjajo odpirati popke, lahko pri gozdovih na pobočju že od daleč vidimo bele »otočke.« To je divja češnja, drevesna znanilka pomladi. V domačih vrtovih gojimo njene plemenite sorte.

HRAST

Pri nas je v gozdovih razširjenih pet različnih vrst hrastov: dob, graden , puhasti hrast , cer, črničevje ali črnika in oplutnik. Najbolj razširjena sta dob in hrast, ki se pojavljata kot primes v listnatih in mešanih gozdovih. V preteklosti so pri nas uspevali predvsem nižinski gozdovi doba, ki pa so jih posekali zaradi kmetijstva. Danes je kot hrastov gozd ohranjen le še Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki in nekaj ostankov v Pomurju. Hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov predstavljajo okoli 8 %.

ROBINIJA

Robiniji  vse prepogosto rečemo napačno akacija ali neprava akacija (prevod dela latinskega imena – pseudoacacia) pa tudi bela akacija (zaradi belih cvetov). Čeprav skupaj z akacijami sodi v isto družino (metuljnice – Fabaceae), pa sta rodova povsem različna. Res pa je, da je robinija na videz nekoliko podobna nekaterim akacijam. Za razširjenost napačnega imena akacija imajo veliko zaslugo čebelarji, ki med robinije ponujajo kot akacijev med.

ČRNI GABER

Črni gaber zraste do 20 m visoko in doseže do 50 cm premera, izjemoma lahko tudi več. Koreninski sistem je globok in dobro razvit. Skorja je temna skoraj črna in na mladih drevesih gladka, pri starih pa močno razbrazdana

DIVJI BEZEG

 BEZEG je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst.

Ima nasprotno, neparno pernate liste in pet števne cvetove v kobulastih grozdnih ali latih. 

DUGLAZIJA

Duglazija je eno največjih dreves na zemlji, saj lahko zraste v višino do 75 m ali več. Porašča velike gozdove Severne Amerike, vse do Kanade, dobro pa uspeva tako v nižinah kot v višjih legah. Velja za zelo prilagodljivo drevo, najbolj pa uspeva v hladnih področjih z debelo plastjo prsti.

LESKA

Navadna leska (Corylus avellana) je grm, ki nas konec poletja in na začetku jeseni razveseljuje s svojimi plodovi – lešniki. Ti se uporabljajo za pripravo različnih jedi, predvsem sladic. Lesko bomo najpogosteje našli ob gozdnem robu in na površinah v zaraščanju

A:Stari grad

B:Kraški pojavi

C:Lešniški potok

D:Gozdni bonton

E:Gozdne živali

F:Pregledna tabela

G:Drevesne vrste

igra

Visited 48 times, 1 visit(s) today