ZEMLJEVID GOZDNE UČNE POTI

INTERAKTIVNA GOZDNA UČNA POT

DREVESA V GOZDU

Drevesa so rastline, ki najbolj zaznamujejo gozd. Brez njih ne bi bilo gozda. So lesnate rastline, ki imajo običajno eno navpično rastoče deblo, iz katerega izraščajo posamezne veje in so višja od treh metrov. Drevesa imajo korenine, deblo, veje in liste oz. iglice.

SMREKA:

• najbolj številčna drevesna vrsta pri nas
• nekoč ni bila tako razširjena, poraščala le gorske predele in hladne doline
• v drugi polovici 19. stoletja so jo začeli masovno saditi tudi drugod in danes porašča skoraj vso Slovenijo z izjemo suhega obalnega dela in močvirnatih delov Panonske nižine
• v lesni zalogi naših gozdov ima okoli 32 % delež
• zraste do 60 m visoko, nekatera so še nekaj metrov višja
• deblo ima rdečkasto rjavo razdrapano skorjo
• brsti so dolgi do 6 mm
• iglice so dolge 1 do 2,5 cm in so na koncu ošiljene
• če primemo v roko vejo z iglicami, nas te zbadajo v dlan
• tako smreko tudi enostavno ločimo od jelke
• smrekove iglice so štirirobe in na veji ostanejo od 5 do 7 let, v nekaterih primerih tudi do 9 let
• storži dozorijo jeseni, vendar ostanejo zaprti, odpirati se začnejo februarja iz njih pa izpadajo semena s krilci
• storži preko poletja odpadejo
• ima zelo plitev koreninski sistem, korenine segajo le nekaj decimetrov globoko, so pa zato široko razvejane
• les je mehak in elastičen, zato se ga uporablja za izdelavo pohištva, glasbil, v gradbeništvu in papirni industriji
• njegova gostota znaša od 350 do 680 kg/m3
• iz iglic pridobivamo eterična olja
• ker smreka raste na številnih rastiščih, ki zanjo niso najbolj primerna, jo napadajo številni škodljivci in bolezni, največje težave povzročajo podlubniki in rdeča trohnoba
• najvišja smreka v Sloveniji je Sgermova smreka, ki raste na Pohorju, visoka je preko 62 m in ima obseg okoli 340 cm

BUKEV:

• eno izmed najbolj razširjenih dreves v naših gozdovih
• njen delež danes predstavlja okoli 29 %
• zraste do 40 m visoko in ima premer debla do enega metra
• popki so podolgovat, 2 cm dolgi in rjave barve
• listi so ovalni, dolgi od 4 do 10 cm
• bukev cveti maja, plodovi pa dozorijo zgodaj jeseni
• dobro uspeva na svežih in globokih s kalcijem bogatih tleh in v senci
•  občutljiva je na sončne opekline, ki nastanejo, če popolnoma odstranimo okoliško drevje in so debla izpostavljena močnemu soncu
• bukev je pri nas mogoče najti povsod z izjemoma slovenske Istre in na poplavnih območjih v panonski nižini
• uspeva vse do gozdne meje
• les bukve se široko uporablja, les slabše kakovosti je primeren za izdelavo drv in celuloze, boljši  pa se uporablja za izdelavo pohištva, parketa, kolarske izdelke in vezane plošče
• les je trd in težak ter ima gostoto od 600 do 800 kg/m3, na prostem je slabo obstojen in potrebuje dobro zaščito
• večina se jih razlikuje po barvi in obliki listov, nekatere pa po obliki rasti
• nekatere sorte ne dosežejo večjih višin in so primerne tudi za manjše vrtove

ČRNI GABER:

• razširjen po vsej Sloveniji
• največ ga je na Krasu
• zraste do 20 m visoko in doseže do 50 cm premera
• koreninski sistem je globok in dobro razvit
• skorja je temna skoraj črna in močno razbrazdana
• listi so do 13 cm dolgi in do 6 cm široki, na robu dvakrat napiljeni
• cveti aprila in maja, plodovi dozorijo julija in avgusta
• dobro uspeva na južnih toplih pobočjih, kjer so tla revna in imajo majhno sposobnost zadrževanja vode
• potrebuje veliko sonca
• les je trd in težak
• njegova gostota je od 860 do 920 kg/m3
• njegov les zaradi trdote ni cenjen
• črni gaber je pomemben kot pionirska vrsta, ki porašča gola strma in topla pobočja

DIVJA ČEŠNJA:

• drevesna znanilka pomladi
• v domačih vrtovih gojimo njene plemenite sorte
• zraste do 25 m visoko in običajno ne preseže 0,8 m v premeru
• redko preseže starost 100 let
• pri starejših drevesih se lubje lušči v trakovih, skorja pa razpoka
• koreninski sistem se prilagodi globini gozdnih tal
• divja češnja cveti aprila in maja ter se istočasno olista
• cvetovi so bele barve in združeni v sedeče kobule po tri
• plodovi dozorijo sredi poletja in so manjši kot pri domači češnji
• listi so enostavni, podolgovati in eliptični
• uspeva po vsej Sloveniji
• pojavlja se posamezno ali v manjših skupinah v mešanih gozdovih, kjer je veliko drugih drevesnih vrst
• poleg črne jelše je edini listavec pri nas, ki ustvari deblo skoraj do samega vrha
• les divje češnje dosega visoke cene, saj je zaželen za izdelavo furnirja, pohištva in glasbil
• les je rdečkasto rumen ali rdečkasto rjav
• ima gostoto okoli 570 kg/m3
• v gozdu ima pomembno vlogo
• plodovi so hrana številnim pticam, ki raznašajo koščice in tako skrbijo za njeno razširjanje
• plodove divje češnje lahko uživamo surove ali pa naredimo marmelado, kompot, sok, liker, vino, žganje, sladice
• plodovi pomagajo pri srčnih in ledvičnih boleznih, arteriosklerozi in drugih boleznih

HRAST:

• pri nas je v gozdovih razširjenih pet različnih vrst hrastov: dob (Quercus robur), graden (Quercus petrea), puhasti hrast (Quercus pubescens), cer (Quercus cerris), črničevje ali črnika (Quercus ilex) in oplutnik (Quercus crenata)
• najbolj razširjena sta dob in hrast, ki se pojavljata kot primes v listnatih in mešanih gozdovih
• v preteklosti so pri nas uspevali predvsem nižinski gozdovi doba, ki pa so jih posekali zaradi kmetijstva
• danes je kot hrastov gozd ohranjen le še Krakovski gozd pri Kostanjevici na Krki in nekaj ostankov v Pomurju
• hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov predstavljajo okoli 8 %

ROBINJA:

• napačno velikokrat zamenjana z akacijo
• za razširjenost napačnega imena akacija imajo veliko zaslugo čebelarji, ki med robinije ponujajo kot akacijev med
• drevesna vrsta, ki jo gozdarji obravnavajo kot plevel
•  tujerodna drevesna vrsta, ki se v naših gozdovih močno širi, pri tem pa izpodriva domače drevesne vrste
• izvira iz Severne Amerike, v Evropo pa so jo razširili na začetku 17. stoletja
• zaradi uporabnega lesa in velike medonosnosti so jo namenoma gojili, razširila pa se je tudi v naravne gozdove
• doseže višino do 30 m in premer do 1,6 m
• krošnja je okroglasta in redka
• koreninski sistem je plitev, gost in široko razrasel
• brsti so zaščiteni s trni. Listi so do 30 cm dolgi, lihopernato sestavljeni z do 21 ovalnimi lističi
• lističi se v mokrem vremenu in ponoči zaprejo
• robinija dobro uspeva po vsej Sloveniji do 600 m nadmorske višin
• listje in lubje robinije je strupeno
• les robinije je trd, težak, elastičen in trajen
• povprečna gostota lesa znaša 732 kg/m3

DRUGA DREVESA:

V Sloveniji poznamo še veliko drugih drevesnih vrst, o katerih si lahko prebereta na spletni strani https://www.gozd-les.com/.

GOZDNE ŽIVALI

JAZBEC:

Jazbec je naša največja kuna. Njegova glava je koničasta, trup
pa močan in zajeten. Okončine so mišičaste, kremplji na prstih
pa dolgi. Glava je bela, prek oči in uhljev se vleče široka črna
proga, ki se začne kak centimeter za smrčkom. Hrbet je siv, z
rumenkastimi, rjavkastimi ali srebrnimi odtenki. Trebuh porašča
redka črna dlaka. Rep je kratek in svetel. Teža je odvisna od
količine shranjene tolšče, zato se med letom občutno
spreminja. Izjemoma tehta tudi več kot 20 kg.

KUNA BELICA:

Kuna belica ima sivo rjav kožuh, podlanko ima belkasto. Dlaka je
na otip groba, zato krzno kune belice ni zelo priljubljeno. Na grlu
ima belo viličasto liso, razcepljeno na dva kraka, ki se vlečeta do
notranjosti prednjih nog. Za razliko od kune zlatice, kuna belica
nima poraščenih stopal. Smrček ima svetel; mesnato rožnate
barve. Ima kratko, čokato obliko glave, uhlji so široki in krajši, na
koncu zaokroženi. Dolžina repa pri samici je od 230 do 250 mm,
pri samcu pa od 250 do 270 mm. Iztrebke pušča na posebnih
mestih; na podstrešjih, v lopah, kaščah ..

VEVERICA:

Veverica je eden naših večjih glodavcev. Prilagojena je
življenju na drevju, kar je očitno po razmeroma drobnih kosteh
in nesorazmerno dolgih zadnjih nogah. Vsi prsti, razen
prednjega palca, so dolgi, z ostrimi kremplji. Poleti je hrbet
rjavo rdeč, boki rdečkasti, trebuh pa bel. Košat rep je navadno
temnejši od hrbta. Zimski kožuh je podobno obarvan, vendar so
boki neredko srebrno sivi. Pozimi zraste na uhljih čop okrog 3
cm dolgih, temnih dlak. Barva je tudi v isti populaciji zelo
spremenljiva. Nasploh so mlade živali temnejše od odraslih.
Odrasla veverica tehta do 400 g.

POLJSKI ZAJEC

Poljski zajec je značilen predstavnik svojega rodu. Hrbet je v
srednjem delu rjav. Ker so posamezne dlake tribarvne (spodaj svetlo
sive, v sredini črne in zgoraj rjave), na hrbtu prihaja do izraza tudi
črna barva. Na zadnjem delu hrbta so bolj izraženi sivi toni. Prsi in
boki so rdečkasto rjavi, trebuh pa povsem bel. Rep je zgoraj črn,
spodaj pa bel. Uhlji so na hrbtni strani beli, naprej uvihan rob pa
poraščajo kratke temne dlačice z rumenkastimi konicami. Notranjost
uhljev je svetla, bledo rumena in oker barve. V srednjem delu je črna
lisa, črno obrobljen pa je tudi vrh. Odrasel zajec tehta do 5 kg,
izjemoma več.

LISICA:

Lisičino telo je vitko, na razmeroma kratkih nogah. Rep
je daljši od polovice trupa z glavo. Hrbet je navadno
rdečkasto rjav, trebuh pa umazano bel. V zimski dlaki
so izrazitejši sivi toni. Hrbtna stran uhljev je vedno črna,
konica repa pa bela. Samci so večji od samic. Odrasel
lisjak tehta do 10 kg.

FAZAN:

Za fazana je značilen spolni dimorfizem, kar pomeni, da se samec izrazito
razlikuje od samice po velikosti in obarvanosti. Samica – fazanka je grahaste
rjavo sive barve in ima rjave oči. Samica je velika 55 cm do 66 cm in težka
0,8 kg do 1,2 kg. Samec je bistveni večji in težji od samice, saj je velik 80 cm
do 90 cm in tehta 1,25 kg do 2 kg. Od skupne dolžine odpade kar približno
polovica na rep. Samec je zlato rumene barve, z dolgim repom. Glava je
kovinsko zelene barve z rdečo kožo okrog oči, ki je še posebej izrazita in
nabrekla v času razmnoževanja. Na vratu ima lahko bel ovratnik in na glavi
dva čopka. Noge so sivkaste barve, na zadnji strani nog ima ostroge, ki so pri
starejših samcih praviloma daljše. Samec ima rumene oči. Pri navadnem
fazanu poznamo številne podvrste, ki se med seboj križajo, zato lahko
najdemo v naravi tudi najrazličnejše barvne kombinacije.

SRNA:

Srna je majhna vrsta iz družine jelenov. V križu je višja kot v plečih, kjer meri
63-67 cm. Repa praktično nima. Glava je, gledano s strani, trikotna. Oči in uhlji
so veliki. Dlaka je dolga, toga in krhka. Poleti je rdeče rjava, pozimi pa siva do
sivo rjava. Mladiči so v osnovi peščeno rjavi s črnimi in belimi pegami po
telesu. Pri starosti 6 tednov postajajo pege manj opazne, povsem pa izginejo
ob prvi menjavi dlake v oktobru. Samci (srnjaki) imajo na čelu kratko rogovje.
Popolno razvito je sestavljeno iz veje, na kateri sta poleg njenega zašiljenega
vrha še prednji in zadnji odrastek. Na dnu veje je t. i. roža, površina veje pa je
grbičava. Srnjačku zraste prvo rogovje že novembra ali decembra, februarja
pa mu odpade. Rogovje je kostna tvorba. Odraslemu srnjaku začne rasti
rogovje decembra, do konca marca ali aprila pa je že povsem razvito in
očiščeno. Odpade mu od septembra do novembra. Izjemoma zraste majhno
rogovje tudi stari srni. Odrasel srnjak tehta do 25 kg, srna nekoliko manj.

DIVJA SVINJA:

Divja svinja je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje. Zajetno telo
nosijo kratke in močne noge. Prsti so še štirje, vsi s parklji. Prednji del
telesa je posebno močan. Dolga, klinasta glava se postopno zožuje v
koničast rilec. Kratek rep se konča s čopom dlake. Oči so razmeroma
majhne, uhlji pa kratki, široki in pokončni. Telo pokriva močna ščetinasta
dlaka, ki je sivo rjava do temno rjava. Mladiči so svetlo rjavi, s temnimi
vzdolžnimi progami. Pri odraslih živalih so posamezne dlake tudi bele. Po
sredini hrbta je dlaka daljša, na trebuhu pa gostejša in volnata. Zobni niz
je bolj ali manj popoln, vsi zobje pa zrastejo v tretjem letu. Velike
podočnike, ki se izvihajo navzven, poznamo pod imenom čekani, ki so pri
samcih močnejši kot pri samicah. Kočniki imajo nizke krone in grbičave
površine.

VELIKI KLJUNJAČ:

Samec in samica velikega kljunača sta enako obarvana in tudi
enake velikosti. Prevladujoča barva je grahasto rjava, po trebuhu
in prsih ima na svetli sivo rjavi podlagi številne drobne temne
prečne proge. Od korena kljuna do oči ima temno rjavo progo.
Glava je nekoliko svetlejše rjave barve s številnimi temnimi
progami po temenu in tilniku. Glava je razmeroma velika, prav
tako tudi oči, ki so pomaknjene dokaj nazaj. Ima dolg in tenak
raven kljun, ki je na koncu občutljiv na dotik, kar mu pomaga pri
iskanju hrane v zemlji. Noge so tanke in razmeroma kratke, sivo
rjave barve. Velik je približno 34 – 38 cm in tehta od 290 – 360 g.

BOBER:

Bober je bil pri nas v preteklosti splošno razširjen, žal pa sredi 18.
stoletja z lovom iztrebljen. Uspešna naselitev bavarskih bobrov l. 1996
na Hrvaško je omogočila vrnitev vrste tudi na naše ozemlje. Njegove
sledi prisotnosti lahko zaznamo vzdolž Drave, Mure, Krke, Kolpe in
nekaterih drugih slovenskih rek. Bober živi v in ob celinskih vodah
(jezerih, močvirjih, potokih in rekah). Stoječi vodni habitati (jezera,
ribniki) so za bobra ugodnejši kot reke. Za njegovo stalno prisotnost
na območju je ključno, da ima vodo in rastlinsko hrano na voljo skozi
vso leto.

POTOK LEŠNICA

STARI GRAD

Stari grad pri Otočcu se nahaja v naselju Zagrad pri Otočcu. Stoji nad strmo sotesko potoka Lešnica med vinogradniškima predeloma Grčevja in Trške gore. Ima pestro zgodovinsko preteklost, o njem je nastalo mnogo zgodb.

GOZDNI BONTON

KRAŠKI POJAVI